Zahtevamo odpravo pripora za očeta koroške deklice
Očetu
“koroške deklice” je bil 23. 6. 2011 odrejen enomesečni
pripor in dne 21. 7. 2011 je bil pripor podaljšan še za dva
meseca. Tožilstvo pripor utemeljuje na vplivanju na priče,
čeprav s(m)o bile vse priče zaslišane dne 21. 7. 2011, sam pregon
pa Okrožno državno tožilstvo v Slovenj Gradcu temelji na uradnem
zaznamku, kjer je mati deklice izrekla neresnične izjave.
Neresničnost teh izjav lahko povsem jasno dokažemo na podlagi
pogovora med očetom in materjo “koroške deklice”. Žal nobena
od uradnih institucij Republike Slovenije ne želi slišati ali
videti teh dokazov in nadaljujejo z nasiljem nad očetom in njegovo
družino. V Svetovalnici Akcija! zahtevamo takojšnjo
odpravo pripora za očeta in pošteno preiskavo vseh dejanj v tem
zapletenem primeru.
Za lažje
razumevanja situacije naj spomnimo; špekulacije v smeri, da punčka
ni bila zlorabljena, da je sum spolne zlorabe izključen, so se
začele pojavljati v januarju 2011. Policija je zaključila
»preiskavo«, v medijih so se pojavili naslovi v stilu »dedek
ni zlorabljal«.
Nekateri so to
zgodbico “kupili”. V razjasnitev dejanskega stanja, smo v
Svetovalnici Akcija! sklicali tiskovno konferenco. Javno smo
opozorili na nepravilno delovanje pristojnih institucij in obsodili
izvršbo nad deklico. Izvršba je bila ena izmed posledic
nepravilnega delovanja vpletenih institucij, storjena
pred zaključkom preiskave in v nasprotju z navodili MDDSZ,
med drugim se je zgodila ob spremstvu vsaj 23 oboroženih in
uniformiranih policistov. S tem je bila ogrožena otrokova pravica –
pravica
do zaščite pred nasiljem in zlorabo.
Institucije so
želele zaključiti zadevo brez končnega odgovora na ključno
vprašanje: Kaj
se je zgodilo v tej zadevi in kolikšna je verjetnost, da je do
zlorabe dejansko prišlo?
Tožilstvo je
pridobilo zgolj delno
izvedeniško mnenje in na to mnenje tudi oprlo svojo odločitev.
Izvedenki sta v svojem mnenju namreč izrecno zapisali,
da je njuno mnenje le okvirna
ocena
na osnovi razpoložljivih podatkov iz spisa in ogledov. Psihiatrični
in klinično-psihološki pregled ter razgovori še niso
bili opravljeni,
ter svoje mnenje oprli tudi na »ugotovitve« drugih služb (CSD,
bolnišnica SG, …).
Izvedenki
zlorabe na podlagi posrednih
dokazov
nista potrdili, vendar
zlorabe tudi nista izključili. Prav
tako
tudi nista mogli verodostojno in brez kančka dvoma odgovoriti na
vprašanja, ki so jima bila zastavljena, na
kar sta sami tudi opozorili.
Predlagali
sta izdelavo izvedenskih mnenj psihiatrične in klinično-psihološke
stroke, tako za punčko kakor tudi njuna starša.
Da bi s
potrebno verjetnostjo zavrgli sum zlorabe oziroma ga utemeljili, je
torej potrebno pridobiti dopolnitev izvedenskega mnenja v smeri, ki
sta jo predlagali izvedenki.
Morajo se omogočiti ustrezni pogoji za izdelavo zanesljivega in
verodostojnega izvedenskega mnenja, ki ne bo vnašal nobenih dvomov,
saj bo šele
na podlagi tako dopolnjenega izvedenskega mnenja mogoče s potrebno
gotovostjo zaključiti ali gre za spolno zlorabo deklice ali ne.
Kljub temu, da
odgovora na to vprašanje zaradi preuranjene odločitve tožilca ne
poznamo, je odvetnik matere za javnost zatrdil, da je sum spolne
zlorabe izključen in se skliceval na odločitev tožilca.
Navedeno
seveda ne drži.
Ga. Katja
Bašič iz Združenja proti spolnemu zlorabljanju je za Zurnal24
jasno povedala: «To,
da je tožilec opustil pregon, ne pomeni, da otrok ni trpel zlorabe.»
In še:
»Vprašanje
je, s čim je razpolagal tožilec, da je kljub vsemu pregon raje
opustil, kot da bi ga nadaljeval. Ustvarja se občutek, da gre stvar
v škodo otroka, če ni bilo narejeno vse, da se stvar razišče.«
(vir: Žurnal 24)
Odločitev
tožilca je zaenkrat takšna, odgovori pa se bodo iskali še naprej.
Oče je skladno z določbami Zakona
o kazenskem postopku
(60.člen)
prevzel pregon in ga nadaljuje kot subsidiarni tožilec. Pristojno
sodišče zavrača izdajo
začasne odredbe, na podlagi katere bi »koroška punčka« lahko
bila pripeljana na varen način k izvedenkam in ustrezno pregledana
in testirana. Mnenje bi bilo v takšnem primeru dopolnjeno in bi se
kazenski pregon lahko nadaljeval po uradni dolžnosti. Zato sedaj oče
nadaljuje kot subsidiarni tožilec. Ko bo zbral nadaljnje dokaze in
pridobil dopolnitev izvedenskega mnenja, bo moralo državno tožilstvo
po uradni dolžnosti ponovno prevzeti pregon. To pomeni, da je
zaščita otroka do pridobitve ključnih odgovorov še vedno
potrebna.
Medtem
odvetnik matere še naprej zamegljuje zadevo in plasira v javnost
neresnične, netočne in zavajajoče podatke. Trdijo, da nihče ne
ve, kje punčka je in omenja nekakšno izolacijo otroka.
Manipulacija, pri kateri pomaga tudi nekaj vplivnih ljudi in nekaj
novinarjev, ki pišejo zgodbice po nareku v smeri: “kje je
deklica?” “ali je koroška punčka še živa?”. S tem punčki
še dodatno otežujejo situacijo.
Odpiranje
novih vprašanj služi kot manipulacija in odmikanje pozornosti od
ključnega vprašanja. Odvetnik matere uporablja metodo sklicevanja
na “pravnomočno sodbo o dodelitvi “ in očeta označuje kot
ugrabitelja, čeprav od dekličinega rojstva za njo skrbi in jo
vzgaja oče.
Dejstvo je, da
pravnomočna
sodba o dodelitvi nima nič skupnega s preiskavo,
ki še poteka.
To sta dve ločeni zadevi. Sodba o dodelitvi se lahko spremeni “vsak
naslednji trenutek” v kolikor primerne obstajajo okoliščine.
Dejstvo je, da so take okoliščine v tem primeru podane. Odvetnik
mater otroka, kljub temu, da je tudi osumljena zlorabe, prikazuje kot
osebo, ki bi ji iz naslova “pravnomočne sodbe” morali izročiti
punčko.
Izročitev
punčke materi pred pridobitvijo vseh ustreznih odgovorov bi bila
neposredno v nasprotju z otrokovo koristjo in bi otroku lahko
povzročila nepopravljivo škodo. Varovanje
otrokovih pravic
in koristi bi moralo biti glavno vodilo vsem v tej zadevi.
Zaradi vseh
materialnih, procesnih in strokovnih napak, ki so bile storjene v tej
zadevi, bodo združili moči in na vsak način želeli prikriti svoje
napake. Za dosego tega cilja so pripravljeni žrtvovati štiri leta
staro deklico.
Ker odgovorov
na odprta vprašanja v tej zadevi še do danes ni, bomo očetu in
punčki še naprej nudili pomoč. Vsi tisti, ki menimo, da
je zadevo potrebno raziskati do konca.
Poznavalci materialnih predpisov in prava natančno vedo, da je
zaščita otroka potrebna vse dokler se nevarnost, tveganje in
kakršno koli ravnanje v škodo otroka ne izključi. Po 15 mesecih
raziskovanja dejstva narekujejo zaščito otroka vsaj dokler primer
ni pravilno zaključen v celoti.
Natalija
Markač
Matic Munc
Comment